top of page

MALAWI – TOPLO SRCE AFRIKE

Malawi je majhna država na južnem delu Afrike. Ima veliko jezero, ki meri 29.600 km².

To je cela Slovenija pa še pol! 😊

Diagonal Lines
P1010350.JPG

Afrika Malavi

Afrika Malavi

Afrika Malavi

Afrika Malavi

Afrika Malavi

Malawi je toplo srce Afrike.  Ta slogan je država dobila predvsem zaradi srčnih ljudi, ki tam živijo. Zato je Malawi odlična destinacija za vse, ki se v Afriko odpravljajo prvič. Kljub temu, da je Malawi zelo revna država je varna za popotnike. Poleg tega je klima zelo prijetna, narava čudovita.

Za Afriko velja zlato pravilo – ali se vanjo močno zaljubiš in vedno znova vračaš ali te pač pusti hladnega. Ni vmesne opcije.

Afriko ljubim. Tam je najbolj modro nebo, ki sem ga kdaj videla. Čas se vstavi in vse kar ostane je – tukaj in zdaj.

Viza:

Pred odhodom je potrebno urediti vizo. Viza se NE more urediti direktno na malawijski meji oziroma letališču. Mi smo vizo uredili na Malawijskem veleposlaništvu na Dunaju (https://www.consulate-info.com/consulate/16235/Malawi-in-Vienna). Poklicali smo in se dogovorili, da bomo poslali potni list in denar priporočeno po pošti. Poslali smo malo več, kot je potrebno v znak zahvale in v izogib neprijetnostim. Vizo smo dobili zelo kmalu nazaj. Veljavna je bila za en mesec. Strošek je znašal 80 evrov/oseba.

Letalska karta:

V Malawi smo leteli iz Italije. Iz letališča »Milan Malpensa Airport« smo z direktnim letom prišli na letališče »Kamuzu International Airport«, ki se nahaja v prestolnici Malawija, v mestu Lilongwe.

Transport po državi:

Uporabljali smo javni transport, saj smo mnenja, da tako najbolje spoznaš državo in njene prebivalce. Prevažali smo se z medkrajevni avtobusi in malimi minibusi, ki jih Afričani imenujejo »matatu«. Voznih linij ni. Kdor čaka, dočaka. Ali pa začneš hoditi peš proti željeni destinaciji in enkrat vmes pride prevoz. 😊

Uradni jezik in denar:

Uradna jezika sta angleščina in čičeva (večina afriških držav govori swahili, Malawi je izjema).

V Malawiju uporabljajo malawijsko kvačo (MWK), sprejmejo seveda tudi dolarje. (1 evro = cca 1838,16 MWK).

Priporočam, da s seboj ob prihodu imate dolarje potem pa takoj, ko imate možnost na bankomatu dvignite nacionalno valuto, saj plačila in »barantanja« potekajo lažje.

Klima:

Od novembra do aprila so temperature visoke, z ekvatorskim deževjem, ki je najmočnejši pozno marca. Po marcu količina dežja hitro upade, od maja do septembra skoraj ne dežuje. Takrat vreme spominja na pomlad in je zelo prijetno.

Jezero:

Malawijsko jezero je res veliko. Možni so različni izleti, najbolj znani pa seveda potapljanje, saj v jezeru živi več kot 500 različnih rib. Zelo lep fakultativni izlet, priporočam.

Temperatura vode je skozi celo leto med 23°C. in 28°C.

V jezeru so (na določenih mestih) povodni konji, lahko zatava tudi krokodil. Zato vsekakor priporočam, da se pred kopanjem posvetujete z domačini in upoštevate njihove nasvete.

Namig za izlet:

Likoma otok. Na zemljevidu je videti, kot da pripada državi Mozambik ampak je otok v lasti Malawija. Ladja pluje enkrat na teden, zato je treba karto kupiti prej ter si za ta izlet rezervirati nekaj dni.

Likoma Otok

Opis poti:

Lilongwe – Monkey bay – Mangochi – Liwonde – Mzuzu – Nyika National Park – Livingstonia – Nkhata Bay.

Potovanje je trajalo 21 dni.

V mestu Lilongwe smo bili dva dni. Želeli smo začutiti utrip velikega afriškega mesta. Je zanimivo a revščina

štrlji kjerkoli pogledaš.

Obiskali smo rezervat za divje živali, bolj zaradi podpore delu in ideji, kot zaradi tega, kar ponuja.

(https://www.lilongwewildlife.org/centre/)

Sprehodili smo se po mestu, obiskali ročno narejen most čez reko Lilongwe, kar je bila prava pustolovščina. Most je bil v grozljivem stanju. Nekaj časa smo opazovali domačine vendar so se vsi samozavestno (ali so le tako delovali!) po njem sprehodili. Zato smo si na koncu upali še mi. Preden na drugi strani stopiš na trdna tla ti zaračunajo »mostnino«, ki znaša 50 centov. Plačaš z veseljem, ker si vesel, da ti je uspelo. 😊

Na avtobusu, ki je vozil za Cape Maclear smo v pogovoru z domačini izvedeli, da obstaja še lepše mesto, ki je čisto zraven, ni pa tako obljudeno in znano. Odločili smo tvegati in domačin nas je pripeljal v Monkey bay. Tam smo našli lodge Mufasa (https://mufasaecolodge.business.site/),  ki nas je očaral in smo se vanj zaljubili. Odločili smo se, da bomo ostali več dni, kot smo sprva načrtovali. Mir, narava, skupni večeri ob ognju in glasbi so nas popolnoma prevzeli. Čas smo izkoristili za obisk bližnjega vrtca za otroke brez družin (izvedli smo delavnice za otroke, ki so nas bili noro veseli), odšli smo na potapljanje, plavali smo v čudovitem jezeru, se vsako jutro povzpeli na bližnji hribček in dočakali sončni vzhod.

Cape Maclear smo obiskali le za en dan. Lepo ampak res polno turistov, ki se slikajo za spletna omrežja. Mogočni hoteli, lokalcev skoraj, da ni.

V Mangochiju smo se ustavili, ker je tam bankomat. Pojedli smo kosilo in se odpeljali naprej v nacionalni park Liwonde, rezervat divjih živali (https://www.africanparks.org/the-parks/liwonde) . Čudovita narava, pogumne zgodbe prebivalstva, ki si svoje življenje z divjimi živalmi delijo prav vsak dan, saj je ribolov njihov izvir hrane. Enkratna izkušnja.

Ideja za hribolazce:

Tri ure stran od Liwonde nacionalnega parka se nahaja gorski gozdni rezervat Mulanje. Je v bližini mesta Blantyre, še enega velika afriškega mesta.

Mi smo se odločili, da bomo šli na sever države, v mesto Mzuzu. Vožnja je bila dolga. Zelo dolga. 10 ur skupaj z pavzami za wc. Pomembno je, da poskrbite, da med prvimi greste dol z avtobusa in prav tako takoj nazaj gor, saj pogosto vozniki ne čakajo in odpeljejo. Hrano kupujte na vmesnih postankih skozi okno avtobusa, kjer mladina prodaja različne semenke, koruzo, sadje in vodo.

Nasvet:

Če v mesto pridete po 21.uri vzemite taxi, ki vas po peljal do prenočišča. Ne glede na to kako blizu avtobusne postaje je vaš hotel  - NE TVEGAJTE!  Malawi ima policijsko uro in se je dosledno držijo.

Mzuzu je simpatično mesto, ki ima veliko tržnico, kjer boste našli vse – od novih oblačil, telefonov, baterij pa vse do posebnih začimb in hrane. Je zelo prijetno, nihče ni tekel za nami in nas vlekel za rokav. Ko smo pregledali vse, nabrali vse, kar rabimo se je začelo prijetno pogajanje okoli cene.

V mestu je lokal coffee Den (pomeni »prostor«), kjer se večinoma zbirajo popotniki. Tam lahko dobite kakšno svežo informacijo turistov, spijete kavo in pojeste sladico, ki je precej podobna našim, evropskim. V zameno za evropske cene, seveda.

Za ogled mesta Mzuzu je en dan dovolj. Lahko si ogledate nacionalno knjižnico in čas izkoristite, da se dogovorite za različne izlete. Biti v mestu je spet priložnost, da na banki/bankomatu dvignete denar preden greste naprej.

Enodnevni izlet, ki ga res priporočamo je Kawalazi, plantaža čaja. Nahaja se 45km stran od mesta Mzuzu. Plantaža je sanjska, barve čudovite.  A zgodba za tem? Grozljiva. Vas, ki je zaspala v času. Pridne roke delavcev, ki v življenju poznajo samo rastlino iz katere se dobi čaj. Roke otrok, ki se učijo pobirati liste. Roke otrok, ki bodo v življenju poznale tudi samo čaj. Skromne barake, kjer živi družina. Igrač ni. Šol prav tako ni. Pri hrani tudi ni izbere – le nekaj živil. Potem spoznamo lastnika plantaže, ki ponosno pove, da plača za celo družino znaša 10 dolarjev na mesec! Prav oni sodijo pod »fairtrade«. Prav, če je tako. Jaz mislim popolnoma drugače. Polni vtisov, v precejšnji tišini se vrnemo nazaj »domov«. Jutri putujemo v Nyika National Park  (https://www.malawitourism.com/regions/north-malawi/nyika-national-park/). Je primerno cenejša opcija safarija ampak se ne more primerjati s tanzanijskimi nacionalnimi parki. Že sama pokrajina je popolnoma različna, saj  Nyika ni savana. Je veliko gozdnih površin. Vsekakor, izlet je zelo lep in ga priporočam. Vodniki so poskrbeli za zabavo, podali so veliko informacij, odgovorili na vsako vprašanje. Če imate več časa/denarja si lahko privoščite več dni bivanja v parku, kar seveda pomeni videti več živali, morda celo leoparda. Na enodnevnih izletih srečaš slone, povodne konje in zebre.

Na poti iz nacionalnega parka smo na cesti zagledali dva popotnika. Prosili smo voznika, naj ustavi. Bilo nam je čudno, da se sama sprehajata po gozdni cesti. Povedala sta, da je njun prevoz odpovedal. V kombiju, ki smo ga najeli sta bila še dva prosta mesta zato smo pomagali in sta šla zraven. Bili smo namenjeni nazaj v Mzuzu a sta nam povedala, da toplo priporočata obisk vasi Livingtonia, ki se nahaja na hribu. Ideja nam je bila všeč, čas smo imeli.

V podnožje Livingstonie smo prišli pozno popoldan, kar je bila velika napaka. Če se odločite za to pustolovščino poskrbite, da pridete zjutraj, če želite do vrha, kjer je prenočišče, priti peš. Avtobus sicer pelje gor ampak cesta je zelo slaba, polna ovinkov in prepadov. Nismo upali tvegati. Počasi se je že temnilo. Opcija je bila tudi taxi a cena je bila previsoka – 100 dolarjev! Dobro se z dobrim vrača. Ravno, ko smo se odločili, da se vrnemo nazaj v mesto Mzuzu in Livingstonio preskočimo, sta mimo pripeljala dva Švicarja z ogromnim land cruiser-jem. Natovorili so nas v avto (komaj) in pripeljali do našega prenočišča. Šele zjutraj, ko se je zdanilo, smo pravzaprav videli kje smo in kako lepo je. Livingstonia se nahaja na višini od 1350 metrov in ponuja fantastične poglede na jezero. Je bila ena najpomembnejših naselij v zgodovini države, kjer so živeli škotski anglikanski misijonarji, ki so se v poznem 19. stoletju na hrib zatekli pred malarijo, ki so jo preboleli tisti, ki so živeli ob jezeru. Zelo slikovita, mistična vasica a pozitivno energijo meščanov pa je čutiti na vsakem koraku. Na koncu smo obiskali še Nkhata Bay, eno izmed glavnih pristanišč v Malawiju. Prevladuje alternativna scena, veliko umetnikov na ulicah ter precej mamil, ki jih lahko kupite praktično na vsakem vogalu. Nelegalno, seveda. Čas smo izkoristili za sprehode, nakupe različnih spominkov, plavanje, opazovanje sončnih zahodov. Nebo je teh dni pogosto bilo rdeče barve, luna polna. Nepozabno.

Screenshot 2023-12-15 182357.png
bottom of page